VIOLINSKA TEHNIKA

Pouk GODALKANJA združuje učinkovite prijeme mnogih že uveljavljenih pristopov poučevanja violine in viole. Doslednost pri tehnični postavitvi se dosega na vsakomur razumljiv in nedvoumen način. Od samega začetka smo zmožni redno sproščeno nastopati, vendar gremo repertoarjem naprej le toliko, kolikor dopušča obvaldovanje tehničnih veščin.

Ne izogibamo se interakciji različnih tehničnih postavitev in s tem dajemo učencu možnost, da si sam izbere svojo pot ali da različne pristope uporablja za različne namene. Tehnikam, poznanim v javnem pouku violine, dodajamo tehnike izvajanja, ki so značilne za ljudske in sodobne glasbnene zvrsti in jih v javnem šolstvu v Sloveniji še ne zasledimo. Nivo javnega učnega načrta kljub temu sledimo. Poučevanje teorije, razumevanje, poimenovanje, transkribiranje, zapisovanje je del pouka instrumenta ali skupnih lekcij v razredu instrumentalistov.

GLASBENI TEMELJ: BASEMENT CONTINUO

Če prepoznamo zven basovskega glasu, tudi lažje prepoznamo harmonska in intervalna razmerja v ostalih glasovih. Glasbeni zapis, ki temelji na basovskih linijah so poznali že v zgodnjem obdobju Evropskih notnih zapisov. Rekli so mu ‘basso continuo’ in za izvajanje le tega je bilo potrebno teoretično znanje, prav tako kot to znanje potrebujemo danes za igro po jazzovskih akordičnih vodilih.

To in srečanja z glasbeni samouki-kontrabasisti na področju glasbene teorije je bila Bojanu največja inspiracija pri razumevanju glasbene teorije in oblikovanju metode. Fascinacija nad uporabnim znanjem samoukov po tem, ko je že sam končal študij na akademiji za glasbo. Zmotno je mišljenje, da je nekaterim ‘dobro uho’ položeno že v zibko. Samouk ne pomeni, da se je vsega naučil sam, temveč, da je se je učil na drugačen način. Tudi samouki imajo svoje učitelje in tudi vplivom konvencionalnih metod se ne morejo izogniti. Bojan omenja imena treh kontrabasistov in skladateljev, ki so ga najbolj inspirirali z razumevanjem glasbe. To so Marko Gregorič, Gal Gjurin in Matija Krivec. Ni naključje, da so vsi kontrabasisti.

GLASBENI ZAPIS

Začetki igranja instrumenta se izvajajo brez uporabe notnih materialov, vendar z velikim poudarkom na razumevanju in poimenovanju slušnega doživetja. Zvoke poimenujemo relativno glede na tonaliteto po sistemu Kodalyjevega relativenega solfeggia, absolutno pa z glasbeno abecedo. Sledimo načelu, ki velja tudi za otroško učenje materinega jezika: najprej se naučimo govoriti, šele nato brati in pisati. Klasičnemu evropskemu pet črtnemu zapisu dodajamo še druge uporabne zapise glasbe, kot so piano roll, stick notation, tabulature, akordično vodilo in vizualizacijo kroga avtodidaktične glasbene teorije.

Zapis glasbe ni nujno le vizualnen, za svoje delo uporabljamo tudi zvočne zapise iz katerih se učenci učijo. Najstarejši, način učenja – ponavljanje in memorizacija (od instrumenta do ušes) je še vedno nepogrešljiv del glasbenih zapisov.

Izbrana videografija